Prispevek za dolgotrajno oskrbo za zapornike Ursiks plačuje tudi za tuje državljane

Po ocenah predsednika Sindikata državnih organov Slovenije (SODS) Frančiška Verka v zavodih za prestajanje kazni zapora primanjkuje vsaj 200 pravosodnih policistov, na kar sindikat opozarja že dlje časa. To pomanjkanje se odraža tudi v številu neopravljenih spremstev na sodišča.

"V tem smislu smo verjetno unikum v civiliziranem svetu. Sodnik odredi privedbo na glavno obravnavo, vse stranke v postopku pridejo, kar veliko stane, ko gre za izvedence, priče, oškodovance … Oni gredo domov in dobijo nadomestilo, za pravosodne policiste pa ni denarja," za N1 pravi Verk.

A težava ni le v pomanjkanju pravosodnih policistov, temveč tudi v veliki preobremenjenosti tistih, ki to delo opravljajo. Pogosto se zgodi, da tudi do 150 zapornikov prepogosto varuje en sam pravosodni policist, kar predstavlja velik varnostni riziko. "To je hazardiranje. Šele ko bo krvavo, bodo ukrepali," opozarja Verk.

"Pravosodni policisti prepuščeni sami sebi"

Obenem pravosodni policisti ne dobijo več dovolj usposabljanja v samoobrambi in borilnih veščinah, ker je dela toliko, da teh treningov preprosto ne morejo organizirati, opozarja sindikalist. Na tiste sicer zelo redke treninge samoobrambe, ki se odvijejo, pa pravosodni policisti hodijo tudi po 12-urnih izmenah v zaporu.

Po navedbah Verka velike psihofizične obremenitve, s katerimi se spopadajo pravosodni policisti in drugi uslužbenci zaporov, izredno slabo vplivajo na njihovo zdravje.

"To nam kažejo omejitve sposobnosti za delo večjega števila pravosodnih policistov in policistk, ki ne smejo voziti službenih vozil, nositi orožja, delati v nočnem času, delati poln delovni čas … To velja tudi za druge uslužbence, ki delajo neposredno z zaporniki. Iz dneva v dan je več tistih, ki dela ne morejo opravljati brez ustreznih pomirjeval," je predsednik SODS zapisal v dopisu, ki ga je naslovil na vlado, ministrstvo za pravosodje in Upravo RS za izvrševanje sankcij.

Verk poudarja, da pravosodnim policistom in drugim strokovnim delavcem največji stres povzroča predvsem to, da jih "prepuščajo same sebi" in jih brez ustreznega izobraževanja in usposabljanja "mečejo naravnost med zapornike".

Na ministrstvu za pravosodje so za N1 poudarili, da na težave, izpostavljene v dopisu, že dlje časa opozarjajo tako na ministrstvu kot na Ursiks. "Pri tem že več let aktivno iščemo rešitve za ureditev statusa zaposlenih v zaporskem sistemu, vendar bo za dosego trajnih in sistemskih sprememb potrebna tudi ustrezna volja odločevalcev," so dodali.

Dodali so, da si Ursiks kot delodajalec prizadeva za varne, ustrezne in humane delovne pogoje za vse zaposlene. "To potrjuje tudi dejstvo, da v zadnjem obdobju ne beležijo večjih kršitev delovnopravne zakonodaje, zlasti na področju spoštovanja počitka in drugih pravic zaposlenih," so še izpostavili na pravosodnem ministrstvu.

Ker je predsednik SDOS dopis naslovil tudi na kabinet predsednika vlade, smo se za odziv med drugim obrnili nanje, a so nas le usmerili na pristojna ministrstva.

Plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo tudi za tujce

Mesečna oskrba enega zapornika po besedah Verka stane 1.800 evrov. Od 1. avgusta naprej je treba k temu znesku dodati še prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki se za zapornike poravna iz proračuna Ursiksa, in sicer v višini enega odstotka od povprečne bruto plače v Sloveniji.

V letu 2025 bodo v petih mesecih plačevanja prispevka za to namenili približno 186.000 evrov. Ob predpostavki, da se število zaprtih oseb v prihodnjem letu ne bo bistveno spreminjalo, pa je ocenjeni strošek za leto 2026 470.000 evrov, pojasnjujejo na Ursiksu.

Po naših neuradnih informacijah je ministrstvo za solidarno prihodnost že bilo opozorjeno, da plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo tudi za zapornike ni nezanemarljiva količina denarja. Z vprašanjem smo se obrnili tudi na ministrstvo za solidarno prihodnost, a njihovih pojasnil še nismo prejeli.

Ursiks je dolžen plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo za vse pripornike in zapornike, tudi za tuje državljane, ki so trenutno v priporu oziroma na prestajanju kazni zapora. Plačevanje prispevka se preneha z njegovim izpustom, še pojasnjujejo na upravi.

Na dan 7. oktobra 2025 je bilo v slovenskih zaporih 661 tujcev oziroma 44 odstotkov, v povprečju pa je bilo letos zaprtih 48,4 odstotka oziroma 814 tujcev.

Ursiks dobil odgovor, da je zavezanec za prispevek

Na ministrstvu za pravosodje so za N1 pojasnili, da je Ursiks konec julija letos na ministrstvo za solidarno prihodnost naslovil prošnjo za pojasnilo, ali so oni zavezanec za prispevek za dolgotrajno oskrbo tudi v primerih tujcev in prejel pozitiven odgovor.

Ob tem predsednik sindikata opozarja, da je stavka pravosodnih policistov kljub izredno slabim pogojem dela nemogoča oziroma v veliki meri omejena, saj zakon o izvrševanju kazenskih sankcij določa, da morajo delavci Ursiksa tudi med stavko opravljati vsa dela in naloge, ki zagotavljajo varnost in nemoteno delovanje uprave, pravosodni policisti pa morajo spremljati in varovati priprte osebe po odredbi sodišča.

Verk je v dopisu vladi še napovedal, da se bodo obrnili na inšpektorat za delo in jih zaprosili, da opravijo temeljit pregled stanja v zaporih in "skrajno nehumanega preobremenjevanja pravosodnih policistov in drugih zaporskih uslužbencev".